Želvica ure in ure pleza na drevo, nato skoči z veje in med padanjem na vso moč maha z nogami. Trdo pristane na tleh, nato pa znova spleza na drevo in poskusi še enkrat. Z veje jo žalostno opazujeta dva ptička. Čez čas se samička obrne k samcu: “Veš, mislim, da je čas, da najini želvici poveva, da je posvojena.”
