Pravkar je prišel ponedeljek in že je petek.
…in meseca je konec
…in leta je skoraj konec
…in že 40,50,60 ali več let našega življenje mine
…in zavemo se, da smo izgubili starše, prijatelje.
In zavemo se, da je prepozno, da bi šli nazaj.
Torej poskusimo kljub vsemu uživati čas, ki nam je ostal.
Ne nehajmo iskati aktivnosti, ki jih imamo radi…
Dodajmo barvo v našo sivino…
Nasmehnimo se majhnim stvarem v življenju, ki so balzam za naša srca.
In kljub vsemu moramo nadaljevati uživanje v času, ki nam je ostal.
Poskusimo izločiti besedo “potem”….
Bom naredil potem…
Bom povedal potem…
Bom razmislil o tem potem…
Puščamo vse za kasneje, kot da je “potem” naš.
Potem je kava mrzla….
Potem se spremenijo prioritete….
Potem je čar minil…
Potem zdravje mine…
Potem otroci zrastejo…
Potem se starši postarajo…
Potem so obljube pozabljene…
Potem dan postane noč…
Potem se življenje konča…
In potem je često prepozno…
Torej ne puščajmo ničesar za kasneje…
Ker medtem ko rečemo, se vidimo kasneje, lahko izgubimo najboljše trenutke,
najboljše izkušnje,
najboljše prijatelje,
najboljšo družino…
Dan je danes, trenutek je sedaj!
Boucar Diouf
