Naftni arabski šejk je na Bledu spoznal čudovito vitko Gorenjko, se želel z njo poročiti ter jo odpeljati s seboj v arabske dežele. Za njeno roko je zaprosil očeta in mu rekel:
“Zanjo ti dam toliko zlata kot tehta.”
Gorenjec si je zaželel nekaj mesecev časa za premislek in šejk se je s tem sprijaznil. Čez pet mesecev je zopet obiskal Gorenjca in ga vprašal, če se je že odločil.
“Seveda, kar poročite se z njo!” je veselo dejal.
“Zakaj pa si potreboval toliko časa za razmislek?” je zanimalo šejka.
“Da sem jo malo poredil. Zdaj je še enkrat težja.”
