Mož in žena večerjata v res butični restavraciji.
Nakar pride mimo res omamno lepa blondinka, prsata, polne živo rdeče ustnice, zapeljiv dekolte, visoke pete, mini krilo, naličena v nulo… se skloni k moškemu, mu zalepi močan poljub in šepne:
“Živjo dragi. Se vidiva kasneje kajne??”
Žena to gleda zaprepadeno in vpraša:
“Kaj za vraga je bilo pa tole???? Kdo je ta lajdra????”
Mož povsem mirno:
“Oh ne sekiraj se. To je moja ljubica…”
Žena zavpije:
“No zdaj mam pa res dost’!!!!!! Jutri se ločim. Tega pa ne bom prenašala!!!! Da maš eno takole … Ne. Konec je!!!!”
Mož ji mirno pojasni:
“Seveda se lahko ločiš. Ampak potem moraš vedeti, da ni več Porscheja v garaži, ni vile v Rožni dolini, ni jahte v Monacu, ni smučanja v St. Moritzu. Ni Dolce Gabanna, ne Cartierjevega nakita. Ni več vikend nakupovalnih izletov z letalom v Milano in Pariz. Seveda pa je odločitev o ločitvi res le tvoja, in se le odloči kot misliš, da je prav….”
V tistem v restavracijo vstopi uglajen, lepo oblečen moški, srednjih let, ob sebi pa ima mlado, izjemno mično, črnolasko. Mož in gospod si pomahata. Žena pa vpraša:
“Kdo pa je to???”
Mož:
“Moj poslovni partner. Saj ga poznaš. Lansko leto smo v Aspnu skupaj silvestrovali z njim in njegovo ženo…”
Žena se spomni in reče:
“A se spomnim. Ampak tale zraven pa ni njegova žena???”
Mož zopet pojasni:
“Seveda ni … to je njegova ljubica …”
Žena jo malo gleda in pripomni:
“Naša je lepša …”
